Splošne informacije

KNJIŽNIČNO IN PEDAGOŠKO DELO
V letošnjem š.l. prehaja knjižnica na nov knjižnični sistem COBISS (tudi vse ostale knjižnice, ki še niso v tem sistemu). To pa pomeni, da bo prehodno obdobje trajalo vsaj dve leti, da se fond knjižnega gradiva ponovno vpiše v nov sistem.
Ob tem bo knjižnica nemoteno poslovala za učence in učitelje. Sem spada nabava nove mladinske literature, strokovne literature za učitelje. V knjižnici pa lahko najdete tudi revije: GEA, Ciciban, Cicido, Zmajček, Didakta, Razredni pouk, Petka …
Glede na finančno zmožnost šole bo knjižničarka nabavljala novo mladinsko literaturo po interesnem branju učencev.
Pred šolsko knjižnico »še vedno stoji ročno izdelan predalnik«, kjer si lahko starši, učitelji in učenci izposodijo knjige brez vprašanja, jih preberejo in vrnejo.

KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA
Cilji in vsebine KIZ izhajajo iz ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ, omogočajo in vzpodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih.
KIZ zajema vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Ta znanja stremijo po informacijski pismenosti. Cilji in vsebine KIZ zajemajo obdobje od 1.-9. razreda /po 4 pedagoške ure/.Te ure se izvajajo v okviru pouka in v sodelovanju z učitelji.

Splošni cilji:
– učenci se navajajo na knjižnično okolje, na vzdušje knjižničnega prostora, kjer se učijo pozitivnega odnosa do delovanja knjižnice/pravila vedenja;
– poudarek je na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje;
– učenci razvijajo komunikacijske, informacijske, raziskovalne spretnosti;
– pri skupinskem delu spoznavajo knjižnični fond in druge informacijske vire v knjižnici, seznanijo se z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva, spoznajo primarne in sekundarne informacijske vire in jih znajo uporabljati za tekoče informiranje, uporabljajo tudi globalno informacijsko omrežje, spoznajo pojem citat, citiranje in referenca za potrebe raziskovalnega dela;
– nadaljuje se tudi projekt za opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti.

2. APRIL = SVETOVNI DAN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI in do tega dne šolska knjižnica razpisuje tekmovanje za najboljši mladinski roman, ki ga predlagajo učenci in ga priporočajo v branje!

KNJIŽNICA ZA STARŠE
Eno izmed najboljših daril, ki jih lahko podarite svojemu otroku kot popotnico za celo življenje, je, da mu pomagate odrasti v bralca. Zibelka branja je DRUŽINSKO BRANJE.
Nekaj NAMIGOV, da se vaš otrok razvije v bralca:
– obisk knjižnice naj postane redna družinska aktivnost
– doma uredite kotiček za knjige
– naj vas otrok vidi, ko berete
– uživajte v skupnem branju
– izberite STAROSTI primerne knjige za svojega otroka
– knjige jemljite s seboj, ko greste od doma (zdravnik, počitnice…)
– poglobite se v zgodbo, postavljajte vprašanja, razlagajte, pogovarjajte se o ilustracijah
– razložite otroku nove besede, iščite skupaj rime, besede na isto začetnico…
– branje uporabite kot način za umiritev otroka
– spodbujajte otroka, da vam pripoveduje
– imitirajte z glasovi živali
– s premori dajte otroku priložnost, da se vživi v zgodbo
– ne dajajte otroku nalog o prebranem

Kako naj zainteresiram svojega otroka, da bo začel brati?
Odgovor je vedno isti: BERITE svojemu otroku!

LITERATURA, ki je dostopna za starše v šolski knjižnici:
Juul, J.: Šolski infarkt (Kaj lahko storimo, da bo učencem, učiteljem in staršem bolje?)
Reci NE brez slabe vesti; Hura, gremo jest!; Kompetentni otrok;
Juhant, M.: Pogrešani napotki; Srečni otroci; Varuh otrokovih dolžnosti;
Zupančič- Justin: Otrok, pravila, vrednote;
Blustein, J.: Disciplina;
Cowley, S.: Kako krotiti malčke;
Ščuka, V.: Šolar na poti do sebe;
Gold, J: Vzgoja v digitalni dobi;
Kang, K.: Delfinja vzgoja;
Sottong, U.: Varnost otrok;
Juul- Jensen: Od poslušnosti do odgovornosti;
Mesiti, P.: Sanjači nikoli ne spijo.

Šolska knjižničarka: Jasna Kunstek