VALETA generacije 2009 – 2018

Generacija, ki jo bomo vsi učitelji pogrešali. Bili so nagajivi, živi, prepirljivi, a tudi inovativni, vedoželjni in pripravljeni pomagati.

Gonilna sila so bile deklice, ki so fante spravljale k sebi vsa štiri leta. A tudi fantje niso bili kar tako – prenekateri med njimi so že v šestem razredu pokazali plesni talent.

Za zaključek pa so se vsi potrudili in upoštevali navodila razrednika in sorazredničarke. Tako je nastal program za valeto, ki sta ga v glavnem spesnili Nika in Viktorija.

Tudi predaja ključa je bila v okviru norm, ki smo jih zastavili.

In tako je nastal lep program, učenci pa so me naprosili, da sem prebrala vizijo njihove prihodnosti. Pa si jo preberite še sami.

UČITELJICA JASNA (bere)

Bilo je kar nekaj časa nazaj – mislim, da 15. junija leta 2025, ko sem imela prav zanimiv dan. Naj povem, da se je že začel precej nenavadno in to z izpadom elektrike. Mislila sem, da bo stvar trajala kar nekaj časa, a je na pomoč hitro prišel električar Aleks in zadevo v trenutku uredil. Tistega dne sem se pravzaprav odpravljala k prijateljici, saj je praznovala rojstni dan. Zato sem se hitro usedla v avto in se brž odpravila. A kaj ko mi je napol poti začel nagajati avto. Ampak veste, tudi to se je kmalu uredilo, saj sem ga peljala k Jaki, ki je daleč okoli najboljši serviser. In čeprav sem že malo zamujala, sem takoj zatem odhitela še k frizerju. Tam mi je zelo prijazen gospod Anej uredil lase. Da pa ne bi odšla na rojstni dan praznih rok, sem morala še do slaščičarke Anemari, ki mi je za to priložnost spekla čudovito čokoladno torto. Odnesla sem jo še k Larisi in Gloriji, ki sta jo prav lepo zaranžirali in že sem se odpravila na pot.

Ko sem končno le prispela, sem prijateljici izročila darilo in ostala na zabavi, čeprav ni bila preveč zanimiva. Ko pa sem se vračala domov, sem pred svojim blokom zagledala nekdanji učenki Laro in Viktorijo, ki ju že dolgo nisem videla. Povedali sta mi, da sta končali gimnazijo in nadaljevali na … pa bom kar tukaj končala, ker bom drugače predolga. Po klepetu sem odšla do svojega stanovanja in sedla še za računalnik, da bi pregledala e-pošto. Tam pa me je pričakalo prav posebno povabilo za obisk Francije. Potovanje pa ne bo kar tako, saj bo turistični vodič Anej, ki ima takšna potovanja že v malem prstu. Med prebiranjem ostalih sporočil pa se je računalnik naenkrat zrušil. Bilo je že pozno, zato sem morala počakati na naslednji dan, a natančno sem vedela, kam ga moram odpeljati. Računalničarji Nejc, Žiga in Rebeka, ki so bili na računalniškem servisu zelo prijazni, so zadevo takoj vzpostavili v normalno stanje in sedaj stvar dela še bolje kot prej. A dneva še zdavnaj ni bilo konec. Morala sem namreč v bolnico k svoji znanki, ki si je pred kratkim zlomila nogo. Čeprav je bil zlom hud, je kar hitro okrevala, pa tudi sama je povedala, da ji ni hudega, saj za njeno zdravje skrbi odličen zdravnik Jaša. Ko sem odhajala domov, pa sem se ustavila še v lekarni, kjer mi je postregel farmacevt Patrik. Na poti domov sem na svoje presenečenje zagledala nekdanjo sosedo, ki se je pravkar poročila. Bila je vsa navdušena in vesela, priznala pa je tudi, da je bila zelo zadovoljna z make-upom, ki je bilo delo vizažistke Nike. Po nekaj minutah pogovora se nama je pridružil še njen starejši sin, ki je pravkar prišel od ur praktičnega dela, ki ga je opravljal v strojnem podjetju, katerega vodita Jakob in Matic, odlična strojna inženirja. Še nekaj besed in sem že odšla v trgovino, kjer mi je z veseljem pomagal trgovec Aljaž in tako se je moj dan že skoraj končal. A ker se ne bi mogel zaključiti lepše, sem po premisleku ugotovila, da so bili vsi ti prijazni ljudje moji nekdanji učenci, ki so uspešno dokončali šolanje in se zaposlili. Zato sem res vesela, da so uresničili svojo začrtano prihodnost in upam (danes), da jim bo to tudi uspelo.

Jasnin komentar: »Joj, kak bo meni lepo v penziji!«

Slike iz valete pa najdete v šolski galeriji.

Morda vam bo všeč tudi...